[ Pobierz całość w formacie PDF ]
jo svetlorumenkaste steklene hru0 ke, a v kotu rohni
avtomat, da morajo pivci kri�ati, �e se ho�ejo razume-
ti.
�remo0 nik je mol�e�. Pije �rno vino in kadi vir�inko.
Nekam nemiren je, popravlja kapo, vzame slamico izza
uhlja, pobrbra z njo po lu�i na mizi, pa jo zatakne spet
za uhelj. Matija se je razgovoril do dobrega. Klepeta,
kakor ni podobno kmetu. O �eni govori pa o sin�ku, ki
je nekaj nad leto star in mu je ime Toma�ek. Kri�i, kadar
179
�RNI PANTER
BESeDA
mu ni kaj po volji, kakor �ganjar. Tilnik ima kakor Kralj
Matja�. Mati je zdrava. Ima prsi kakor redkokatera:
lepe, zdrave, polne mleka. A Toma�ek ti loka, loka, ka-
kor tisti Srebretov Adam, ki je imel za zajutrek, za pre-
dju�nik, za obed in za ve�erjo najraj0 i vino in ga je tis-
to nazadnje potrlo. Zdaj zdaj bo izhodil. Avtomat igra
tisto:
O Ti Polon, polon�ica,
o ti Polon, polon-�ica!
Vsa gostilna poje z njim in tru0 � je, da je groza. Neke
debele �enske pridejo, gledajo na levo in desno in si kri-
�e v u0 esa. Prsate so, ko0 ate, oble�ene so po tirolsko. Te
imajo zelene, one bele nogavice, vse pa 0 olne in kratka
krila, da se jim vidijo okrogla in orja0 ka me�a. Rokavce
imajo samo malo �ez ramo, potem pa lijejo na plano
bele in debele roke z oblimi komolci in majhnimi dlan-
mi. Ena taka sede k Matiji, nasmeje se mu pa re�e:
�Bom kaj pila?�
�Bo0 �e pila,� pravi Matija, ��e ima0 kaj soldov!�
�Po�akaj malo,� re�e �remo0 nik, �neko pot imam.�
�Kam pa?�
�remo0 nik �e stoji in pla�uje. Nato se prime za mizo,
gleda v lu�e in re�e po premisleku: �Ti bom �e povedal,
ko se vrnem. Kar po�akaj za zdaj!�
Nato popravi suknjo in bajonet, pa gre.
180
�RNI PANTER
BESeDA
�Ta ti je pa dal hrena pod nos, presneta Tirola,� se
krohota dragonec onstran mize.
�Saj ni tako hudo mislil,� pravi �enska, �samo zareklo
se muje tako. Kaj ne?�
�Kaj se mi bo zareklo, zakaj pa?� vpra0 a Matija. �Bri-
ga0 me!�
Pljune pod mizo in prelo�i noge.
�Tirola,� kri�i dragonec in zaropota s svojo te�ko sab-
ljo. �Tirola, pravim, kar s�m!� In zapoje s hre0 �e�im gla-
som, pa z roko in z vir�inko med prsti veja dale� okoli
sebe po vinskem duhu in dimu: �Jaz pa vse rad imam,
kar jih poznam! Le sem, Tirola, imam rde�e hla�e in
velike musta�e in 0 e kaj! Alo, gostilna, vina gor, �rnega,
ki je za kri. Midva, Tirola, je imava sicer dosti, pa ne bo
ni� odve�, �e je bo 0 e ve�! Presneto si ko0 ata in trda ka-
kor tista �oga, ki ni napihnjena, temve� vlita! Noge ima0
pa tudi mo�ne, stoji0 kakor gora Libanon! �ivio, Tirola!�
Avtomat malo utihne in zdaj se sli0 ijo vse tiste debe-
le �enske, ki so pri0 le prej v kr�mo in prepevajo z viso-
kimi, cvile�imi glasovi. Fantje in mo�je, vse je bolj in bolj
veselo, vojska jim je toliko kot ni�. Vino te�e po mizah,
lu�e rastejo po tleh, kadi se, da more �e komaj svetloba
skozi dim.
�Tirola, tistega pa ne,� kri�i dragonec, �drugega ne
bo0 lovila za kazalec, dokler sem jaz tukaj pa ti ovijam
roko okoli pasu. Zdaj sem jaz tvoj gospodar in pretepem
181
�RNI PANTER
BESeDA
te kakor slamo, �e ne bo0 kakor se spodobi. Le sem se
stisni nocoj, jutri pa �e gremo! Potem pa kakor �e0 : lah-
ko me pusti0 , lahko tudi dr�i0 !�
Matija pije, in �e bolj pije, bolj razlo�no je dom pred
njim. Zelena pe�, na njej �ena in Toma�ek, v zape�ku
mati, jaslice, sveti Duh, klopi ob steni in tik vrat molki
z debelimi �rnimi jagodami in velikimi medenimi kri�i.
�remo0 nik odpre naenkrat vrata, pogleda za mizo in
prisede.
�Zdaj pa pojdiva,� pravi.
�Dajva ga 0 e eno mero,� svetuje Matija. �Kje si pa
bil?�
�Pla�aj, pravim,� se jezi �remo0 nik. �Drugo bo0 zu-
naj sli0 al.�
Matija kli�e in kli�e natakarico, pa jo komaj dokli�e.
�Kak0 en pa si,� mrmra vmes. �Saj si kakor huda ura
ali pa odklenjen pes. Gleda0 , kakor bi me hotel popasti.�
�Ne �lobudraj, hudi� te dal!�
�No, no, no,� momlja Matija in pla�uje.
�Pa ta-le,� ka�e natakarica na Tirolo, �ni ni� naro�i-
la na va0 ra�un?�
�Vse na mojega, srce,� kri�i dragonec, dr�i Tirolo
okoli pasu in dodaja: �Saj vidi0 , da jo imam rad kakor
devet hudirjev!�
�remo0 nik in Matija prideta na ulico, ki je 0 e polna
ljudi, kar �remo0 niku ni v0 e�.
182
�RNI PANTER
BESeDA
�Sem-le zavijva,� pravi, �ko vidi bolj prazno ulico.�
Stopata tam, Matija �aka, �remo0 nik je nagel in vi-
hlren, gleda v tla, pa re�e kar iznenada.
�Ve0 , kje sem bil? Pri Jara0 u. Na0 el sem ga samega v
pisarni.�
�Ni vrag! Kaj si pa tam iskal?� zaren�i Matija in se
ustavi.
�Zabodel sem ga z bajonetom. Zdaj je �e mrli�!�
�Kako, hudi�a?� sope Matija.
�Vem pa,� vzklikne �remo0 nik, �priti je moralo
tako!�
Matija stoji kakor vkovan. Vse vino je izginilo nekam,
kakor bi pihnil. �remo0 nik gleda v tla in se trese.
�Ni�,� se oglasi hripavo. �Zdaj pa na komando. Tam
poveva, kako je.�
In odhitita brez besede.
�ez dobrih 0 tirinajst dni stoji �remo0 nik v majhnem
nem0 kem mestu med mar0 kompanijo. Po vseh tistih
znanih ceremonijah se odpelje z drugimi vred nad Laha.
183
�RNI PANTER
BESeDA
1915
nevi so �emerni, pusti, megleni. �e bi morala biti
Dspomlad, ali solnce se ozre samo strahoma skozi
0 pranjo oblakov in izgine. Kaj je solncu?
Po drevoredu gre starka. Po lepem dolgem, z visoki-
mi starimi kostanji. Zdaj je tisti �as, ko bi morali ozele-
neti, in bli�ajo se tisti dnevi, ko bi se morali odeti v belo
in rde�e morje kopi�astega cvetja. Kostanji pa stoje goli
kakor v decembru. Ali letos ne bodo zeleneli?
Po drevoredu so hodili mladi pari. Fant in dekle, nad
njima cvetje in pred njima po travniku cvetje in nad
cvetjem solnce. Zdaj gre starka.
Na glavi ima �eniljasto ruto, zavita je v ve�jo �rno
ruto, na nogah ima velike blatne �evlje. Vidi se ko0 �en,
gubast obraz s sivimi, udrtimi in mokrimi o�mi in nad
pasom zdelani �rni prsti s pokve�enimi nohtovi. Starka
se ne izprehaja, starka tava. Kakor hodi tukaj, tako je
hodila po mestu in po svoji revni izbi.
Kam, mati?
[ Pobierz całość w formacie PDF ]