[ Pobierz całość w formacie PDF ]
glas in smeje s postarnim gospodom, ki mu je bil ãisto
podoben in ki je imel prav tako kakor on Ïameten telov-
nik in na glavi 0 irok klobuk. Stisnila sta si roke, pohitel
je za njo in skoãil v koãijo. Voznik je vozil poãasi po dvo-
ri0 ãu, proti vratom, kjer je stala Francka.
Ko je pri0 la koãija mimo, se je ozrl skozi okence in se
je nasmejal z odurnim nasmehom.
»Na spomlad, Francka! Zbogom!« je zaklical, ko mu
je pogledala v obraz s prestra0 enimi in proseãimi oãmi.
Tudi dama se je ozrla skozi okence, pokimala je
Francki in se je zasmejala.
221
NA KLANCU
BESeDA
Voznik je zamahnil z biãem, koãija je 0 vignila mimo
in je izginila za zidom. Ko je tekla Francka za njo, je vi-
dela samo 0 e, kako je hu0 knila preko mosta ter se izgu-
bila za drevjem &
*
»Zdaj pojdem v Ljubljano!« je dejala Francka Ïe v polu-
spanju; toplo in prijetno ji je bilo pod odejo. Zunaj se je
bilo nebo razvedrilo in mesec je sijal na posteljo. Trepal-
nice so ji lezle na oãi, misli so se Ïe motale kakor v sa-
njah, govorila je zmerom bolj tiho, jecaje, nerazumljivo
in, ko je utihnila, je dihala mirno in enakomerno, izza
poluodprtih, smehljajoãih ustnic so se svetili beli zob-
je &
Ali mati je poslu0 ala dalje in govorilo je v izbi dalje,
ãisto jasno in razumljivo. Videla je vse 0 tacije kriÏevega
pota, ki se bo zavr0 il na klancu, kakor je zapisano.
»Izgubili se bodo in se bodo vrnili, zato ker jim je uso-
jeno, da poginejo na klancu.«
Vrnila se bo bleda, sesu0 ena, skljuãena, zavita v po-
svaljkane gosposke cunje, razcefran klobuk na glavi &
Izba bo ãisto prazna, di0 alo bo po mrliãih, po uga0 enih
lojevih sveãah. Od vlaÏnih sten bo kapalo in kaplje bodo
zmrzovale; veter bo pihal skozi razbita okna, razpoka-
ne duri se bodo stresale. In pred durmi bo stala ona in
bo pritiskala poãasi na kljuko in si ne bo upala vstopiti.
222
NA KLANCU
BESeDA
Poãasi & poãasi se bodo odpirale duri, pogledal bo v
izbo pla0 en, ãisto izmuãen, droben obraz in oãi bodo
iskale & Duri bodo ostale odprte, drobno telo bo sedelo
na klopi, glava bo klonila proti kolenom, oãi se bodo za-
tiskale poãasi in se bodo zatisnile za zmerom; ustnice se
bodo 0 e premikale, 0 e bodo 0 epetale: »Pridi, zakaj od-
la0 a0 tako dolgo? Davno je Ïe minila pomlad; pridi!«
·epetale bodo in bodo umolknile za zmerom & Na ste-
nah se bodo svetile ledene kaplje, veter bo pihal iz veÏe
in skozi razbita okna &
»Ostani, Francka, ne hodi!« je zaklicala mati v spanju
in prebudili sta se obedve. Priãelo se je Ïe daniti in
Francka je vstala.
»Ali pojde0 , Francka?« je pra0 ala mati in njen tihi glas
je prosil: »Ostani pri meni, otrok, ne hodi!«
»Moram, mati! Bom Ïe dobila kak0 no sluÏbo v Ljub-
ljani,« je odgovorila Francka mirno in se ni ozrla.
Napravila se je in je stala sredi izbe. Bala se je pogle-
dati materi v obraz, stiskalo jo je v prsih.
»Zbogom, mati!«
Dala ji je roko in 0 li sta proti durim.
»âe se veã ne vidiva, Francka « je zastokala mati in
jo je drÏala krepko za roko.
»Zakaj bi se ne videli veã?«
Stala je s sklonjeno glavo in v srcu ji je odgovorilo raz-
loãno:
223
NA KLANCU
BESeDA
»Nikoli veã!«
·la je po klancu, tupatam so za0 kripale duri, prihajali
so ljudje na prag in so gledali za njo. âevljar je pogledal
skozi okno in jo je spoznal in je zaklical:
»Francka!«
Ni se ozrla in je stopala hitro, oãi uprte v tla.
»Francka, da se kmalu spet vidimo!«
Njegov glas je bil ãuden, zloben in soãuten obenem,
okrenila je glavo in je videla ko0 ãen, z razmr0 eno brado
pora0 ãen obraz pijanca; oãi so leÏale pod ko0 atimi obrv-
mi v globokih jamah.
Zapomnila si je ta obraz natanko, zakaj videla ga je
pozneje, po davnem ãasu, ko se je sklanjal nad njo in je
bil poln usmiljenja &
Izpreletelo jo je nekaj nerazumljivega in hitela je
navzdol proti trgu, proti kolodvoru. Sli0 ala je, da jo je
klical zadaj trepetajoã glas, ki se je izgubljal v vetru.
»Francka, ostani!«
Mati se je vraãala v izbo in opirala se je z rokama ob
steno, da je pri0 la do klopi, ker so se ji zibala tla pod
nogami in se je strop majal in udiral &
224
NA KLANCU
BESeDA
VIII
KLANEC SIROMAKOV
laden marec je bil; deÏ, ki je 0 kropil v dolgih ten-
Hkih curkih, je bil mrzel kakor sneÏnica; ãe je pone-
halo za uro, je zapihal leden veter; sneg se je tajal poãasi
in ponoãi je zmrzavalo, tako da so bili pokriti travniki
zjutraj z ledeno skorjo, tako trdo, da so odskakovale in
se pr0 ile deÏevne kaplje, kakor da bi bíle ob steklo.
Lojze Mihov je romal po cesti iz Ljubljane. Roke je
imel zakopane v hlaãnih Ïepih, ovratnik kratke suknje je
bil zavihal visoko do u0 es in skrival je vanj kocinasto
brado. Drugaãe pa ga vreme ni zelo zanimalo; ÏviÏgal je
poluglasno, ni se mu zdelo potrebno, da bi se ogibal luÏ,
ki so prepregale cesto; z levo nogo je malo poskakoval,
ker ga je Ïulil ãevelj na peti; menda je bil prodrl Ïebelj
skozi podplat.
Pridrdral je mimo kmeãki voz in ga je o0 kropil.
»Kanalja, ãe me ne vzame0 gor, pa me vsaj pri miru
pusti!« je zakriãal za njim.
Ozrl se je ãasih naokoli in spominjal se je 0 tudentov-
skih ãasov, ko je hodil po teh krajih z velikim upanjem
in z veliko Ïalostjo v srcu. Spomini niso bili posebno
otoÏni in smehljal se je. Domislil se je, kako je romal
225
NA KLANCU
BESeDA
nekoã z materjo proti Ljubljani in kako je mislil vso pot
[ Pobierz całość w formacie PDF ]